Botanični vrt, 18.5.2010

Pa smo ga dočakali! Obisk ljubljanskega Botaničnega vrta, namreč.

Razpoloženje je bilo res krasno, saj nas je torek pričakal v soncu. Res pravi dan za potepanje v naravi!

Z otroci iz podružnične šole smo se z avtobusom pripeljali do matične šole, kjer so se nam pridružili ostali otroci; peš smo odšli do Botaničnega vrta. Torbe in odvečne obleke (res je bil topel dan! :) ) smo pustili v garderobi in se podali na voden ogled Botaničnega vrta, ki letos praznuje 200 letnico neprekinjenega delovanja. Morda se nam, ki nam je Botanični vrt takorekoč sosed, ne zdi nič posebnega. Vendar je! Že 200 let v njem rastejo posebne rastline in to v samem glavnem mestu in na našem domačem delu tega mesta! Morda nam ni tako zanimiv zato, ker nam je dostopen kadar želimo, ker se lahko sprehodimo po nj emu vsakdan in spremljamo, kako rastejo rastline, od pomladi do jeseni in opazujemo kako se obnaša rastlinje preko zime. Res je, imamo srečo in bodimo ponosni na to, da imamo lahko učne ure v naravi v vsakem trenutku.

Naš ogled se je začel ...

Najprej so otroci izvedeli, kaj bomo počeli. Če bodo pazljivo poslušali, na koncu vsekakor ne bodo imeli težkega dela pri izkanju zaklada;)

Najprej smo se ustavili ob enem velikem drevesu. Seveda smo na vprašanje "Ali je listavec ali iglavec?" vsi glasno odgovorili, da je listavec! Pa smo bili vsi v zmoti, kajti drevo z im enom GINKO je iglavec!

Žal se ne vidi, kaj piše gor, ampak sigurno je to pravo drevo, kajti tako nanavadnih listov, ki sploh niso listi ampak iglice, res ni težko zamenjati! Potem, ko drevo poznaš, seveda :)

Nato smo spoznali še enega iglavca - TISO:

Izvedeli smo, da Marmontova lipa stoji na istem mestu že od samega nastanka Botaničnega vrta, torej že 200 let!

Na poti do zaključka ogleda smo se ustavili še pri NATRESKU ali UŠESNIKU,  katerega so otroci že poznali, a smo vseeno izvedeli zanime stavri, kot so uporaba za boleče uho in pa to,d a rastlina lahko raste v zelo mrzlih predeli, zato jo najdemo tudi v gorah. Ko smo šli mimo ČEMAŽA, je vse dišalo po česnu. Le

kako ne bi, če pa je čemaž v resnici divji česen! Zato res ni čudno, da je o čemažu napisanih veliko kuharskih receptov .

Skoraj na koncu smo se ustavili ob LIMONI. Limona v Botaničnem vrtu raste v lončku, da jo lahko čez zimo spravijo na toplo (za sredozemske rastline je ljubljansko podnebje prehladno).

čisto na koncu ogleda smo si ogledali mesojede rastline in izvedeli, da tiste za steklom ne bi mogle pojesti našega prsta! :)

Otroci so ob koncu ogleda dobili nalogo, da najdejo "skriti zaklad". Združeni v skupine po 3 sose zapodili po Botaničnem vrtu in iskali, kar jim je bilo naročeno. Po lepo cvetočem vrtu je bilo nedvomno prijetno iskat zaklad, pa čeprav je bila to samo tisa ali pa Marmontova lipa :)

Tako so nagrade pripravljene čakale na zmagovalce!

In zmagovalci so bili prav vsi, zato so tudi nagrade dobili vsi! :)

Morda je tistim, ki ne poznajo mladih ustvarjalcev hecno, če je med nagrado tudi material iz katerega se bo šele naredil izdelek. Jaz pa sem vedela, da komaj čakajo,d a bodo še nekaj naredili. Ker smo se sprehajali med rastlinami, so tudi otroci naredili rožico. Čeprav je tehnika izdelave preprosta, tokrat izdelava ni šla tako hitro, kot sem si predstavljala.

Pridno so poslušali navodila

Ter se tudi sami lotili dela ...

In na koncu so dočakali še sladko nagrado :)

Jaz sem z otroci preživela lep dan. Upam, da je bilo tudi njim lepo!

Mislim, da bomo še kdaj ponovili ali pa odšli še kam drugam.

Katarina